»Strah me je umreti v mukah.«

»Strah me je, da ne bova mogli plačati doma, kar pomeni, da bi prišla domov, česar se res bojim, ker si je ne želim videti, kako bo umrla.«

»Ne vem, kaj naj storim; v vsakem trenutku lahko umremo. Ljudje stradajo. Strah me je ostati, strah pa me je tudi oditi.«

»Samo v domovih je v tem obdobju umrlo več kot 2100 stanovalcev.«

»Vem, da obstajajo države, kjer registrirajo samo umrle v bolnišnicah, ne pa tistih, ki umrejo doma ali pa v domovih za ostarele. Tako da je zelo težko primerjati statistiko.«

»Oče umrl po dolgi bolezni na svojem domu v New Jerseyju.«

»Kam grem, ali bom umrl?«

»Prej sem bil prikovan na kavč v svojem domu, zdaj pa grem lahko od doma, delam različne opravke, grem celo na sprehod. Prej nisem mogel več hoditi brez nekaj padcev na dan. Zdaj pa me niti stopnic ni več strah.«

»To se je zgodilo v Kruševcu, materi so rekli, da je otrok umrl po rojstvu, odšla je domov, prepričana, da je otrok umrl.«